Pogosta vprašanja

Da bi vam olajšali pridobivanje informacij, smo zbrali nekaj najpogostejših vprašanj uporabnikov naših storitev. V kolikor v spodnjih odgovorih ne boste našli odgovorov na svoja vprašanja, vas vabimo, da nas kontaktirate in z veseljem vam bomo pomagali. 

Kako se obračunava porabljena toplota?

Način obračuna porabljene toplote določa Pravilnik o tarifnem sistemu za dobavo toplote iz sistema daljinskega ogrevanja (Ur. l. RS št. 99/04). Več na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=51187
Stroški ogrevanja so razdeljeni na fiksne (stalne) stroške, ki so zajeti v ceni za priključno moč stavbe in variabilne (spremenljive) stroške, ki predstavljajo porabljeno energijo za proizvodnjo toplote.

Priključna moč se obračunava v MW oziroma KW (megavatih oz. kilovatih), ki izhaja iz projektne dokumentacije strojnih instalacij kot nazivna moč toplotnih naprav. V večstanovanjskih stavbah se priključna moč za stanovanjsko enoto praviloma izračuna na podlagi ogrevne površine.

Količina dobavljene toplote se obračunava v MWh oziroma KWh (megavatnih oz. kilovatnih urah), ugotavlja se neposredno s toplotnim števcem, vgrajenim na priključnem delu toplotne postaje. V večstanovanjskih stavbah se poraba toplote za stanovanjsko enoto obračuna na podlagi velikosti ogrevane površine ali na podlagi delilnikov stroškov ogrevanja. Dobavljena toplota za pripravo sanitarne tople vode se lahko posredno ugotavlja z vodomerom, ki je nameščen pred sistemom priprave tople vode v toplotni postaji.

Za obdobje, ko je števec v okvari, se določi poraba v skladu z Odlokom o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplote iz sistema daljinskega ogrevanja (Ur. l. RS št. 95/04). Več na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=51083

Kaj lahko vpliva na preveliko porabo toplote?

Odjemalci pogostokrat menijo, da porabijo veliko toplote, zato je priporočljivo preveriti več možnih razlogov za toplotne izgube objekta :

• Previsoke temperature v prostorih.
• Navadni regulacijski ventili ne omogočajo samodejnega uravnavanja pretoka tople vode.
• V času prezračevanja prostorov so radiatorji odprti.
• Slabo tesnjenje oken.
• Slaba toplotna izolacija na stavbah.
• Slaba ali poškodovana toplotna izolacija na internih toplotnih napravah.
• Slabo vzdrževane interne napeljave.
• Dotrajana ali nepravilno nastavljena avtomatika za regulacijo temperature.
• Nepravilno delovanje merilne naprave.
• Računsko določeno stanje za čas okvare merilne naprave.
• Računsko določeno stanje merilne naprave, ker odjemalec ni sporočil odčitka.
• Obračunana višina porabljene toplote za ogrevanje prostorov je predvsem odvisna od povprečne zunanje temperature, zato poraba v začetku ogrevalne sezone narašča, doseže praviloma najvišjo vrednost v januarju, ter pada proti koncu ogrevalne sezone.

Kakšne so najpogostejše motnje pri ogrevanju?

Nepravilno delovanje oz. neprimerna nastavitev regulacijskih naprav v toplotni postaji.
• Izpad obtočnih črpalk zaradi izpada elektrike.
• Neodzračenost internih napeljav (običajno v najvišjih točkah) ob začetku ogrevalne sezone.
• Neuravnoteženost internih napeljav (stavba je neenakomerno ogrevana), hidravlično uravnoteženost je možno doseči z dušilnimi ventili na dvižnih vodih.

Kakšne so najpogostejše motnje pri ogrevanju sanitarne tople vode?

• Vodnega kamna, ki se izloča v internih napravah, rešitev je v vgradnji mehčalnih naprav, ki stabilizirajo trdoto vode.
• Izpad cirkulacijskih črpalk zaradi izpada elektrike.
• Sočasno prevelikega odjema sanitarne tople vode.
• Nujnih vzdrževalnih del na toplovodnem omrežju in proizvodnih virih.
• Neočiščenih perlatorjev (pršilcev) na iztoku vode iz vodovodne pipe.

Kako vzdržujemo toplotne naprave?

Vzdrževanje toplotnih naprav obsega redno in izredno vzdrževanje priključnega voda in toplotne postaje, ter internih toplotnih naprav. Redno vzdrževanje priključnega voda in priključnega dela toplotne postaje z nadzorom nad parametri dobave toplote in meritvami porabe toplote, opravlja dobavitelj toplote.

Za upravljanje hišnega dela toplotnih postaj, njihovo vzdrževanje in za vzdrževanje napeljav centralnega ogrevanja skrbi lastnik oziroma v njegovem imenu upravnik večstanovanjske stavbe, ki mora o posegih v toplotni postaji obvestiti dobavitelja toplote. Dobavitelj toplote poleg rednih vzdrževalnih del upravitelja večstanovanjske stavbe obvešča o potrebnih izrednih vzdrževalnih delih v toplotni postaji.

Pogosto se dogaja, da odjemalci premalo skrbijo za interno napeljavo. Zato je priporočljivo opraviti letni pregled radiatorskih ventilov, tesnilnih mest na radiatorjih in vodovodnih napeljavah, po potrebi pa tudi zamenjavo dotrajanih armatur. Vsako praznitev, polnitev in odzračenje sistema ogrevanja mora opravljati strokovno usposobljen izvajalec, odjemalci pa morajo biti o izvajanju del obveščeni. Sistem ogrevanja ne sme biti prazen dalj časa, saj je v izpraznjeni napeljavi zrak, ki deluje korozivno.

Dobavitelj toplote praviloma ne izvaja praznjenja in polnjenja posameznih delov sistema ogrevanja zunaj toplotne postaje, prav tako tudi ne odzračuje sistema ogrevanja. Ta opravila mora zagotoviti izvajalec del ali pooblaščena oseba. Ob polnitvi sistema ogrevanja je priporočljiva prisotnost vseh odjemalcev, pooblaščene osebe in izvajalcev del, ki morajo sistem odzračiti.

Kako lahko zmanjšamo stroške ogrevanja?

• Temperaturo v prostoru je potrebno meriti in jo primerjati s priporočenimi temperaturami za stanovanjske prostore; kopalnica 22˚C, dnevna soba 20˚C, spalnica 18˚C, hodniki in stopnišča 15˚C. Pri tem je potrebno upoštevati, da na prijetno počutje poleg temperature zraka vpliva tudi temperatura sten in gibanje zraka.

• Navadne regulacijske ventile na radiatorjih je potrebno zamenjati s termostatskimi ventili, ker je z njimi možno nastaviti želeno temperaturo v prostoru. Če je v prostoru pretoplo, je namesto odpiranja oken potrebno nastaviti nižjo temperaturo. Potrebno je vedeti, da povišanje temperature za 1°C pomeni povečanje porabe toplote za 6%.

• Pri daljši odsotnosti je potrebno radiatorje delno ali popolnoma zapreti.

• Prostore prezračujemo kratek čas z odpiranjem oken in ustvarjanjem močnega prepiha. Za ta čas se radiatorji zaprejo. Na ta način se bo obnovil zrak, stene pa se ne bodo ohladile.

• Nekvalitetna okna je potrebno zamenjati s kvalitetnimi, z manjšo toplotno prevodnostjo in dobrim tesnjenjem, ali pa zatesniti špranje na oknih s primernim tesnilnim sredstvom.

• V nočnem času je priporočljivo spuščati okenske navojnice, da bodo manjše toplotne izgube skozi okno.

• Radiatorjev ni dobro zastirati z raznimi zasloni, zavesami, ker se s tem precej zmanjša njihov učinek. Za radiatorjem je dobro namestiti izolacijsko ploščo.

• Vgradnja delilnikov stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah zmanjšuje stroške ogrevanja in povečuje vpliv na te stroške.

Kateri predpisi urejajo področje daljinskega ogrevanja?

Energetski zakon na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=116549

• Uredba o oblikovanju cen pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja. Več na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=117171

• Odlok o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplote iz sistema daljinskega
ogrevanja (Ur. l. RS 95/04). Več na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=51083

• Pravilnik o tarifnem sistemu za dobavo toplote iz sistema daljinskega ogrevanja
(Ur. l. RS 99/04). Več na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=51187

Kako se obračunajo in delijo stroški upravljanja kotlovnic?

Stroški ogrevanja se obračunavajo za tekoči mesec v obliki akontacije, ki zajema dvanajstino predvidenih stroškov za obračunsko ogrevalno sezono in je razdeljen na osnovi ogrevne površine ali delilnikov stroškov. Ogrevalna sezona traja od 1.5. do 30.4. naslednje leto.
V ceni akontacije so praviloma zajeti:
• stroški energenta, elektrike in vode,
• stroški izvajanja storitve upravljanja kotlovnic,
• drugi poslovni stroški naročnika (vzdrževanje, dimnikarske storitve, čiščenje, servisi, …)

Strošek ogrevanja, se v večstanovanjskih stavbah, razdeli na posamezne odjemne enote (stanovanja) po delilnikih stroškov v skladu s Pravilnikom o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več odjemalcih . Pri izvajanju določil tega pravilnika je potrebno upoštevati še naslednje predpise:
• Zakon o varstvu potrošnikov. Več na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200498&stevilka=4288
• Stvarnopravni zakonik. Več na: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200287&stevilka=4360
• Stanovanjski zakon. Več na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=44580
• Energetski zakon. Več na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=116549

Kaj so delilniki?

Delilniki so naprave, ki omogočajo delitev stroškov za porabljeno toploto, ki se nanašajo na posamezne odjemne enote. Delilnik je lahko:
• Toplotni števec (meri pretok in temperaturno razliko),
• Elektronski delilnik (meri temperaturo ogrevala in okolice, ter upošteva karakteristiko ogrevala – radiatorja).