Daljinsko ogrevanje

Način obračuna porabljene toplote določa Pravilnik o tarifnem sistemu za dobavo toplote iz sistema daljinskega ogrevanja (Ur. l. RS št. 99/04). (Na: https://www.uradni-list.si/1/content?id=51187)
Stroški ogrevanja so razdeljeni na fiksne (stalne) stroške, ki so zajeti v ceni za priključno moč stavbe in variabilne (spremenljive) stroške, ki predstavljajo porabljeno energijo za proizvodnjo toplote.

Priključna moč se obračunava v MW oziroma KW (megavatih oz. kilovatih), ki izhaja iz projektne dokumentacije strojnih instalacij kot nazivna moč toplotnih naprav. V večstanovanjskih stavbah se priključna moč za stanovanjsko enoto praviloma izračuna na podlagi ogrevne površine.

Količina dobavljene toplote se obračunava v MWh oziroma KWh (megavatnih oz. kilovatnih urah), ugotavlja se neposredno s toplotnim števcem, vgrajenim na priključnem delu toplotne postaje. V večstanovanjskih stavbah se poraba toplote za stanovanjsko enoto obračuna na podlagi velikosti ogrevane površine ali na podlagi delilnikov stroškov ogrevanja. Dobavljena toplota za pripravo sanitarne tople vode se lahko posredno ugotavlja z vodomerom, ki je nameščen pred sistemom priprave tople vode v toplotni postaji.

Za obdobje, ko je števec v okvari, se določi poraba v skladu z Odlokom o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplote iz sistema daljinskega ogrevanja (Ur. l. RS št. 95/04). Na https://www.uradni-list.si/1/content?id=51083

Odjemalci pogostokrat menijo, da porabijo veliko toplote, zato je priporočljivo preveriti več možnih razlogov za toplotne izgube objekta :

• Previsoke temperature v prostorih.
• Navadni regulacijski ventili ne omogočajo samodejnega uravnavanja pretoka tople vode.
• V času prezračevanja prostorov so radiatorji odprti.
• Slabo tesnjenje oken.
• Slaba toplotna izolacija na stavbah.
• Slaba ali poškodovana toplotna izolacija na internih toplotnih napravah.
• Slabo vzdrževane interne napeljave.
• Dotrajana ali nepravilno nastavljena avtomatika za regulacijo temperature.
• Nepravilno delovanje merilne naprave.
• Računsko določeno stanje za čas okvare merilne naprave.
• Računsko določeno stanje merilne naprave, ker odjemalec ni sporočil odčitka.
• Obračunana višina porabljene toplote za ogrevanje prostorov je predvsem odvisna od povprečne zunanje temperature, zato poraba v začetku ogrevalne sezone narašča, doseže praviloma najvišjo vrednost v januarju, ter pada proti koncu ogrevalne sezone.

Nepravilno delovanje oz. neprimerna nastavitev regulacijskih naprav v toplotni postaji.
• Izpad obtočnih črpalk zaradi izpada elektrike.
• Neodzračenost internih napeljav (običajno v najvišjih točkah) ob začetku ogrevalne sezone.
• Neuravnoteženost internih napeljav (stavba je neenakomerno ogrevana), hidravlično uravnoteženost je možno doseči z dušilnimi ventili na dvižnih vodih.

• Vodnega kamna, ki se izloča v internih napravah, rešitev je v vgradnji mehčalnih naprav, ki stabilizirajo trdoto vode.
• Izpad cirkulacijskih črpalk zaradi izpada elektrike.
• Sočasno prevelikega odjema sanitarne tople vode.
• Nujnih vzdrževalnih del na toplovodnem omrežju in proizvodnih virih.
• Neočiščenih perlatorjev (pršilcev) na iztoku vode iz vodovodne pipe.

Vzdrževanje toplotnih naprav obsega redno in izredno vzdrževanje priključnega voda in toplotne postaje, ter internih toplotnih naprav. Redno vzdrževanje priključnega voda in priključnega dela toplotne postaje z nadzorom nad parametri dobave toplote in meritvami porabe toplote, opravlja dobavitelj toplote.

Za upravljanje hišnega dela toplotnih postaj, njihovo vzdrževanje in za vzdrževanje napeljav centralnega ogrevanja skrbi lastnik oziroma v njegovem imenu upravnik večstanovanjske stavbe, ki mora o posegih v toplotni postaji obvestiti dobavitelja toplote. Dobavitelj toplote poleg rednih vzdrževalnih del upravitelja večstanovanjske stavbe obvešča o potrebnih izrednih vzdrževalnih delih v toplotni postaji.

Pogosto se dogaja, da odjemalci premalo skrbijo za interno napeljavo. Zato je priporočljivo opraviti letni pregled radiatorskih ventilov, tesnilnih mest na radiatorjih in vodovodnih napeljavah, po potrebi pa tudi zamenjavo dotrajanih armatur. Vsako praznitev, polnitev in odzračenje sistema ogrevanja mora opravljati strokovno usposobljen izvajalec, odjemalci pa morajo biti o izvajanju del obveščeni. Sistem ogrevanja ne sme biti prazen dalj časa, saj je v izpraznjeni napeljavi zrak, ki deluje korozivno.

Dobavitelj toplote praviloma ne izvaja praznjenja in polnjenja posameznih delov sistema ogrevanja zunaj toplotne postaje, prav tako tudi ne odzračuje sistema ogrevanja. Ta opravila mora zagotoviti izvajalec del ali pooblaščena oseba. Ob polnitvi sistema ogrevanja je priporočljiva prisotnost vseh odjemalcev, pooblaščene osebe in izvajalcev del, ki morajo sistem odzračiti.

• Temperaturo v prostoru je potrebno meriti in jo primerjati s priporočenimi temperaturami za stanovanjske prostore; kopalnica 22˚C, dnevna soba 20˚C, spalnica 18˚C, hodniki in stopnišča 15˚C. Pri tem je potrebno upoštevati, da na prijetno počutje poleg temperature zraka vpliva tudi temperatura sten in gibanje zraka.

• Navadne regulacijske ventile na radiatorjih je potrebno zamenjati s termostatskimi ventili, ker je z njimi možno nastaviti želeno temperaturo v prostoru. Če je v prostoru pretoplo, je namesto odpiranja oken potrebno nastaviti nižjo temperaturo. Potrebno je vedeti, da povišanje temperature za 1°C pomeni povečanje porabe toplote za 6%.

• Pri daljši odsotnosti je potrebno radiatorje delno ali popolnoma zapreti.

• Prostore prezračujemo kratek čas z odpiranjem oken in ustvarjanjem močnega prepiha. Za ta čas se radiatorji zaprejo. Na ta način se bo obnovil zrak, stene pa se ne bodo ohladile.

• Nekvalitetna okna je potrebno zamenjati s kvalitetnimi, z manjšo toplotno prevodnostjo in dobrim tesnjenjem, ali pa zatesniti špranje na oknih s primernim tesnilnim sredstvom.

• V nočnem času je priporočljivo spuščati okenske navojnice, da bodo manjše toplotne izgube skozi okno.

• Radiatorjev ni dobro zastirati z raznimi zasloni, zavesami, ker se s tem precej zmanjša njihov učinek. Za radiatorjem je dobro namestiti izolacijsko ploščo.

• Vgradnja delilnikov stroškov ogrevanja v večstanovanjskih stavbah zmanjšuje stroške ogrevanja in povečuje vpliv na te stroške

• Energetski zakon na https://www.uradni-list.si/1/content?id=116549.

• Odlok o splošnih pogojih za dobavo in odjem toplote iz sistema daljinskega
ogrevanja (Ur. l. RS 95/04) na https://www.uradni-list.si/1/content?id=51083.

• Pravilnik o tarifnem sistemu za dobavo toplote iz sistema daljinskega ogrevanja
(Ur. l. RS 99/04) na https://www.uradni-list.si/1/content?id=51187.

• Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 13/17) na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2017-01-0620

• Akt o metodologiji za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje (Uradni list RS, št. 2/17) na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2017-01-0054

• Pravilnik o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Uradni list RS, št. 82/15 in 61/16) na http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2015-01-3265 in http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?sop=2016-01-2573

Agencija za energijo je pripravila primerjalno analizo cen toplote v letu 2019, ki zajema primerjavo stroškov oskrbe s toploto za ogrevanje stanovanjskih prostorov za značilnega gospodinjskega odjemalca iz različnih distribucijskih sistemov toplote v Sloveniji.

Več o analizi cen je na voljo na povezavi https://www.agen-rs.si/gospodinjski/toplota/analiza-cen